Po strokovno izobrazbenem profilu sem psihoterapevtka, opravila sem desetletni psihoterapevtski študij Realitetne terapije in pri European Association for Psychotherapy (EAP) pridobila Evropsko diplomo iz psihoterapije.

Pedagoško in raziskovalno delo opravljam kot izredna profesorica na fakulteti, kot zunanja sodelavka sodelujem z institucijami s področja izobraževanja in psihosocialnega svetovanja.

Raziskovalno se ukvarjam s proučevanjem področja svetovalno-terapevtskega dela, psihoterapije in njenih antropoloških temeljev, z vprašanji odnosov, psihičnih stisk posameznika, partnerskega odnosa, težav v duševnem zdravju in težav v odraščanju oz. izzivov vzgojnih pristopov.

S svetovalno-terapevtskim delom imam več kot dvajsetletne izkušnje, zlasti s področja psihičnih stisk posameznika, partnerskega odnosa, težav v duševnem zdravju in težav v odraščanju oz. izzivov vzgojnih pristopov.

Kot supervizorka z licenco izvajam supervizijo za svetovalce in psihoterapevte, organizacije in društva.

Sem avtorica in soavtorica več znanstvenih in strokovnih člankov ter monografij.

Vpisana sem v register psihoterapevtov Slovenske krovne zveze za psihoterapijo

in v imenik supervizorjev Socialne zbornice Slovenije.

Psihoterapija je proces, ki posamezniku omogoča, da varno in učinkovito predela osebne težave in spremeni svoja prepričanja in ravnanja ter izboljša svoje počutje. Psihoterapija pomeni znanje in strategije za izboljšanje in ohranjanje duševnega zdravja. Omogoča nam, da se naučimo, kako učinkovito upravljati s svojim življenjem, kako izbrati bolj zadovoljive odločitve in razviti moč za premagovanje stresa in težav v življenju.

Svetovalni oz. psihoterapevtski proces klientu omogoča, da odkrije, kaj dejansko želi, kaj v sedanjosti počne, da bi dosegel želene cilje, da razvije načrt, kako bo v prihodnosti bolje potešil svoje potrebe, vzpostavljal in ohranjal zadovoljujoče odnose, in da s samopresojo spremlja svoje napredovanje.

Merila za duševno zdravje so ugodna človekova notranja psihična stanja, dobri medosebni odnosi, razumevanje in sprejemanje drugačnosti, uspešnost pri delu in drugih dejavnostih, ki jih opravljamo.

Pri obvladovanju svojega življenja, pri soočanju z različnimi nalogami, obremenitvami in težavami včasih potrebujemo pomoč, da ponovno prevzamemo nadzor nad svojim življenjem in zaživimo bolj radostno in izpolnjeno.

S pomočjo psihoterapije lahko:

- napredujete v osebnostni rasti,

- izboljšate samozavest, samopodobo in samovrednotenje,

- premagate občutke strahu, tesnobe oz. anksioznosti,

- odpravite panične napade,

- omilite ali odpravite depresijo in občutke nemoči,

- premagate obsesivno-kompulzivne motnje,

- omilite ali odpravite psihosomatska obolenja,

- predelate travmatične dogodke iz otroštva (telesno, psihično in spolno nasilje, zlorabe, zanemarjenje, neustrezni medsebojni

  odnosi ...),

- predelate stresne dogodke v odrasli dobi (prometna nezgoda, napad, ogroženost ...),

- odpravite pomanjkanje volje, motivacije ali izgubo smisla v življenju,

- odpravite pomanjkanje koncentracije in zmanjšane pozornost,

- predelate bolečo izgubo (smrt, ločitev ...),

- odpravite težave v medosebnih odnosih,

- odpravite težave v partnerskih odnosih,

- izboljšate kvaliteto odnosov, dosežete zadovoljstvo,

- zmanjšate ali odpravite stres v zasebnem ali delovnem okolju,

- odpravite kronično utrujenost, preobremenjenost, izgorelost,

- odpravite motnje spanja,

- odpravite negativna čustva, nevzdržnost občutkov sramu ali krivde,

- odpravite neprijetne občutke zamere, jeze in agresivnosti,

- se osvobodite fobij,

- prenehate s samopoškodovanjem,

- premagate nekemične oblike zasvojenosti,

- odpravite težave pri vzgoji otrok in mladostnikov oz. pomagate otroku, da se lažje sooči z izzivi in doseže uspeh,

- razvijete ustreznejše vzgojne pristope.

Na uvodnem srečanju vam bom predstavila način dela, pogovorili se bomo o težavah, vaših željah in potrebah, o pričakovanjih. Skupaj bomo opredelili želene cilje in zasnovali pristop k njihovemu doseganju. To je tudi priložnost, da postavite vprašanja, razrešite dileme, strahove in vse tisto, kar vam morda preprečuje, da bi storili nekaj zase in izboljšali svoje življenje.

Psihoterapevtski proces poteka na varen in zaupen način, ki vam omogoča, da s pomočjo terapevta opravite samopresojo, pridete do uvidov, osebno napredujete, obenem pa osvajate znanje in strategije, ki jih boste lahko samostojno uporabili in v svoje življenje vnesli nove poglede, nove aktivnosti in zaživeli bolj zadovoljujoče.

Izvajam individualno, partnersko in družinsko terapijo.

Na poti odraščanja se otroci in mladostniki pogosto srečujejo s številnimi izzivi, težavami in stiskami, ki jih vedno ne uspejo razrešiti s pomočjo staršev in znotraj družinskega okolja.

Kljub ljubezni in skrbi, ter najboljšim željam za svojega otroka, morda kdaj starši ne znamo ali ne zmoremo nuditi ustrezne pomoči, morda potrebujemo pomoč tudi sami. Poiskati pomoč za lastne težave ali za težave naših dragih, govori o naši senzibilnosti za posameznika, za medsebojne odnose, in o pripravljenosti, da želimo sebi in drugim, le najboljše.

Danes so otroci in mladostniki pogosteje v večji meri izpostavljeni tveganjem, zato potrebujejo dodatna znanja in veščine za ustrezno ravnanje. Potrebujejo pomoč in podporo pri tem, da izdelajo življenjsko strategijo, ki jih ne bo zgolj obvarovala, temveč jim tudi omogočila, da razvijejo lastne potenciale, dosežejo želene cilje  in se aktualizirajo kot odgovorne in zdrave osebe.

Otrokovo  in mladostnikovo destruktivno vedenje je praviloma obsojano,  kritizirano in tudi sankcionirano, vendar pa, v kolikor bi bili ti poskusi prevzgoje učinkoviti, se jih ne bi bilo potrebno posluževati znova in znova, in z njimi ne bi poškodovali tako pomembnega odnosa kot je odnos starš – otrok.

Ravnanja naših otrok je potrebno  razumeti kot namenska, kot vedenja s katerimi želijo omiliti frustracijo in doseči želeno, pa se praviloma z izbranim načinom od tega oddaljujejo, saj izbire niso najboljše, morda so celo škodljive. V prizadevanju, da otrok destruktivna vedenja nadomesti z ustreznejšimi, učinkovitejšimi, mu nudimo pomoč pri tem, da razvije nove, učinkovitejše pristope, nove podobe in izbire, s katerimi bo v odnosu z drugimi, bolj zadovoljen s seboj in svojimi ravnanji, ki ga bodo dejansko približevala cilju, ki ga zasleduje.

Tehnika doseganja čustvene svobode sodi na področje energijske psihologije, je oblika psihološke akupresure in je uporabna pri razreševanju negativnih čustev, travmatičnih dogodkov in omejujočih prepričanj. V povezavi s tem je učinkovita pri premagovanju stresa, strahov in fobij, neželenih ali škodljivih navad, pa tudi fizične bolečine.

Znanstvene študije dokazujejo učinkovitost EFT metode pri nekaterih najzahtevnejših težavah, ki jih predelujemo in razrešujemo skozi psihoterapevtski proces. Kombinacija stimuliranja akupresurnih točk s tapkanjem in zaznavanja težave predrugači limbični odziv in omogoči, da dogodke in situacije, sebe in druge ter ponotranjena prepričanja zaznavamo drugače in se tako tudi odzivamo varneje in bolj umirjeno.

EFT metoda je orodje za samopomoč, ki omogoča takojšnje olajšanje, vpliva na vse štiri komponente celostnega vedenja, tudi na razrešitev negativnih čustev, ki sicer lahko vodijo v psihične stiske in telesna obolenja.

Sprostitvene tehnike so relativno preproste in se jih lahko sorazmerno hitro naučimo. Uporabljajo se samostojno, kot oblika samopomoči.

Učenje sprostitvenih tehnik poteka individualno oz. v kombinaciji s psihoterapijo.

Supervizija je proces specifičnega učenja in razvoja, je metoda podpore pri profesionalnem reflektiranju, ki strokovnim delavcem omogoča, da osvojijo nove profesionalne in osebne uvide kot lastno izkušnjo. Pomaga jim, da praktične izkušnje integrirajo s svojimi teoretičnimi znanji in da pridejo do svojih lastnih rešitev problemov, s katerimi se srečujejo pri delu, da uspešneje obvladujejo stres in gradijo svojo profesionalno identiteto. Supervizija podpira profesionalno in osebno učenje ter razvoj strokovnjaka.

To je kreativni prostor, v katerem se strokovnjak v povezavi s supervizorjem in ob sodelovanju z njim uči iz svojih izkušenj, išče lastne rešitve problemov, s katerimi se srečuje pri delu, kamor sodi tudi iskanje uspešnih načinov soočanja s stresom, spoznava situacijo uporabnika in njegove vire, svoje misli, občutja in vire, in tudi odnos z  uporabnikom iz različnih zornih kotov. Ob integraciji vseh teh vidikov profesionalne situacije supervizant ustvarja možnosti za kompetentno strokovno delovanje. Tako supervizija zagotavlja kakovostno strokovno delo z uporabniki storitev psihosocialnega dela.

Supervizija je pomembna metoda pri preprečevanju poklicne izgorelosti in je nujna v poklicih pomoči.

Supervizija se lahko izvaja tudi na sedežu institucije oziroma zavoda ali društva in poteka enkrat mesečno, dve ali tri pedagoške ure.